ODZIV OB ŽGEČKANJU JE SORODEN OBČUTKU PANIKE,KO SE NA NAS NEPRIČAKOVANO PRIKRADE ŽUŽELKA, KI V NAS VZBUJA NELAGODJE.NE MOREMO PA POŽGEČKATI SAMI SEBE !!!!

Skoraj vsi smo žgečkljivi na določenem telesu, ki ga je običajno tudi zelo lahko odkriti.Nekateri smo občutljivi tik nad kolenom,drugi na zatilju,tretji na podplatih, četrti pod pazduho, odziv pa je pri vseh enak: neustavljiv smeh, morda celo vpitje in panika.Znanstveniki so ugotovili, da je odzivna žgečkanje soroden občutku strahu, ko se na nas prikrade denimo pajek ali pa druga žuželka, ki v nas zbuja nelegodje, enako se odzovemo, ko se nas nekdo nepričakovano ali pa tudipričakovano dotakne na spotakljivi točki, nekateri so pa tako občutljivi, da se začnejo smejati že, ko jim nekdo samo napoveduje žgečkanje.Zanimivo in še vedno skrivnostno pa je dejstvo, da ne moremo požgečkati sami sebe! Znanost je za zdaj ponudila le skopo razlago : da so naši možgani pravzaprav naučeni, kaj morajo občutiti v določenem trenutku.Tako kot nas ne zmoti, če sami sebe požgečkamo, nas ne zmoti niti, ko se nam med govorom tresejo glasilke, denimo ali pa pritisk na blazinice prstov med tipkanjem. Če se dotaknemo svojih sicer občutljivih podplatov, so možgani pripravljeni na dotik, poznajo pa tudi občutek telesu lastne roke, zatorej ni občutka nelagodja ali panike in seveda žgečkljivosti.Strokovnjaki menijo, da ta nadzor izvajajo mali možgani.Ti ločijo med pričakovanimi občutji ter nepričakovanimi in temu ustrezno pripravijo odziv : pri prvi je ta zanemarljiv, pri drugih – denimo, ko se nam nekdo prikrade izza hrbta in nas potreplja po rameni – pa je očiten in ga ne moremo skriti.Mati narava, tako menijo znanstveniki, je človeka tako pripravila na lov, prežo, pripravljenost in obrambo pred sovražnikom.

PA LE POIZKUSITE SE POŽGEČKATI ČE BO VAS ŽGEČKALO .

VELIKA NOČ IMA STARODAVNE KORENINE, ki še vedno določajo natančen datum praznovanja. Za to je kriva naša bleda, smejočča se spremljevalka na nebu – LUNA. Vso srebrno in večno so jo nekoč častili, kot skrivnostno boginjo plodnosti. Preden smo začeli uravnavati čas po soncu, je naš koledar nadzorovala luna. Leto je bilo sestavljeno iz trinajstih mesecev, ta naravni ritem še vedno nadzoruje menstrualni cikel in trajanje nosečnosti pri ženskah. Odkar imamo sončni kolendar, imamo mesece z različnim številom dni in prestopno leto. Kljub temu pa nas beseda mesec še vedno spominja na LUNO in tako je tudi v številnih drugih jezikih. Vendar so število 13 pregnali, ker naj bi prinašala nesrečo. Vendar pa ima LUNA še vedno svojo moč. Glede na njen položaj določijo začetek ramadana, islamskega obdobja, postenja;  judovsko pasho in krščansko veliko noč. Judovski praznik pade na prvo polno pomladno LUNo, krščanska velika noč pa se praznuje  prvo nedeljo po POLNI LUNI. Praznovanje obeh praznikov se giblje med 22. marcem in 25. aprilom, torej v obdobju 35 dni. Rimskokatoliška cerkev je to določila na koncilu v Niceji leta 325 n. š ; po dolgotrajnem prerekanju z judovskim razumevanjem datuma in pomena velike noči. Od zgodnje ali pozne velike noči so odvisni tudi poletni prazniki vnebovzetje in binkošti. Ko si ob božiču voščimo blagoslovljene ali vesele praznike je to bolj slovesno. Velika noč pa je v bistvu radosten praznik. Tako so se počutili naši davni predniki in tako se počutimo tudi mi leta 2011. Še vedno se družimo starodavnih tradicionalnih pomladanskih obredov; barvamo in iščemo pirhe, uporabljamo veliko rumene barve, ki je barva jajčnega rumenjaka in pomladnega cvetja, v košarice, ki spominjajo na ptičja gnezda, dajemo čokoladna jajčka, jemo šunko. Samo v Nemčiji vsako leto predelajo 12.700 ton čokolade v čokoladne zajčke.Pa lepo VELIKO NOČ vam želim.

Slike povedo več

Zimske pnevmatike, če jih kdo potrebuje

Čudno,da se ni samo od sebe podrlo

Če želi kdo prenočiti brezblačo prenočišče jogi po potrebi

hmmm tele pnevmatike bi bile pa za Vrešnikavo prikolico

Kot kakšna katastrofa